PROMENATA NA DRŽAVNOTO IME PRETSTAVUVA OKUPACIJA

PROMENATA NA DRŽAVNOTO IME PRETSTAVUVA OKUPACIJA, TOGAŠ SEKOJ IMA PRAVO I DOLŽNOST NA ODBRANA NA TATKOVINATA!

Pišuva Todor PETROV

Promenata na imeto na državata e korupcija! Promenata na imeto na državata e okupacija! Promenata na imeto na državata e nevozmožna operacija!

Nitu spored aktuelniot Ustav može da se promeni imeto na državata, nitu aktuelniot Ustav može da se izmeni so cel promena na imeto na državata!

Kolku i da sakaat Vladata, Sobranieto i Pretsedatelot na Republikata da go promenat imeto na državata, nemaat ustavni ovlastuvanja, bidejḱi spored stavot 2 od členot 1 na Ustavot “Suverenitetot na Republika Makedonija e nedeliv, neotuǵiv i neprenosliv“, a spored stavot 1 na členot 2 od Ustavot “Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od graǵanite i im pripaǵa na graǵanite!“ Promenata na imeto na državata ednostavno e nevozmožna operacija! Eve i zošto!

Promenata na imeto na državata e trajna promena na identitetot na nacijata!

Promenata na imeto na državata e flagrantno kršenje na Ustavot i na meǵunarodnoto pravo! Promenata na imeto na državata ne e demokratija, sloboda na uveruvanjeto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvanje na mislata, nitu sloboda na govorot!

Promenata na imeto na državata e najteško krivično delo velepredavstvo, genocid vrz Makedonskiot narod i zlostorstvo protiv čoveštvoto koešto ne zastaruva!

Nevozmožen e referendum za promena na imeto na državata! Nevozmožena e ratifikacija na meǵunaroden dogovor vo Sobranieto za promena na imeto na državata! Nevozmožna e izmena na Ustavot za promena na imeto na državata!

Spored členot 52 stav 4 od Ustavot “Zakonite i drugite propisi ne možat da imaat povratno dejstvo, osven po isklučok, vo slučai koga toa e popovolno za graǵanite.“ Promenata na imeto na državata i identitetot na nacijata ne može da ima povratno dejstvo na veḱe steknato pravo na ime kako univerzalno pravo na Makedonskiot narod na samoopredeluvanje i samoidentifikacija!

Promenata na imeto na državata ne može da ima povratno dejstvo i zatoa što Makedoncite, po rod i državjanstvo, vo apsolutno mnozinstvo na 8 septemvri 1991 godina glasaa “ZA SUVERENA I SAMOSTOJNA DRŽAVA MAKEDONIJA“, bez dodavki i bez pridavki, a spored členot 73 stav 4 od Ustavot “odlukata donesena na referendum e zadolžitelna“ za site bez isklučok! Odlukata na referendumot od 8 septemvri 1991 godina e usvoena so mnozinstvo od državjanite koi glasale, a pritoa glasale poveḱe od polovinata od vkupniot broj državjani! Imeno, od 1.495.807 glasači izlegle 1.132.981 so pravo na glas ili 71,85% a od vkupniot broj na glasači koi glasale pozitivno se izjasnile 1.079.308 odnosno 95,26%!

Promenata na imeto na državata pretstavuva okupacija, a bidejḱi spored členot 123 od Ustavot “Nikoj nema pravo da priznae okupacija na Republika Makedonija ili na nejzin del“, togaš vo soglasnost so členot 28 od Ustavot “Odbranata na Republikata e pravo i dolžnost na sekoj graǵanin!“ Odbranata na Republikata ne može da pretstavuva “terorističko zagrozuvanje na ustavniot poredok i bezbednosta“, naprotiv terorističko zagrozuvanje na ustavniot poredok i bezbednosta ḱe bide odlukata na Vladata, Sobranieto i Pretsedatelot za promena na imeto na državata!

Na 12 dekemvri 2017 godina Talat Džaferi vo intervjuto za TV ALSAT izjavi deka graǵanite mu dale celosen legitimitet na Sobranieto, vo nivno ime da odluči po prašanjeto za promena na imeto i deka za Albancite e prifatlivo imeto Nova Makedonija. Naprotiv, graǵanite nikomu ne dale legitimitet za promena na imeto na državata! Partiskite proklamacii vo izborna kampanja za promena na imeto na državata ne e legitimitet pratenicite, ministrite i Pretsedatelot da izvršat promena na imeto na državata!

Na 29 dekemvri 2017 godina, na prednovogodišna sredba so novinarite, pretsedatelot na DUI Ali Ahmeti, isto taka, izjavi deka “ne se soglasuva za imeto na Republika Makedonija da rešavaat graǵanite na referendum, tuku problemot treba da se nadmine preku dogovor meǵu vladite na Makedonija i na Grcija.“

Vpročem vo 2009 godina i pratenikot Stojan Andov na Sobranieto mu predloži “Strategija za imeto na državata“, so kojašto predlagaše za imeto da ne se rešava na referendum, tuku Makedonskata i Grčkata Vlada da postignat dogovor koj bi bil ratifikuvan vo Sobranieto. Sepak, poradi nedorazbiranja meǵu prateničkite grupi, Stojan Andov ja povleče negovata predlog-Strategija za imeto so obrazloženie, deka “vo ovoj moment ne postoi politička volja i deka rabotite treba da se odložat za drugo vreme koga vaka seriozen dokument ḱe bide pravilno razbran i iskoristen.“

Spored členot 118 od Ustavot “Meǵunarodnite dogovori što se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatrešniot praven poredok i ne možat da se menuvaat so zakon“, a vo členot 119 od Ustavot “Meǵunarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi sklučuva pretsedatelot na Republika Makedonija. Meǵunarodni dogovori može da sklučuva i Vladata na Republika Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.“ So meǵunaroden dogovor Sobranieto može da suspendira del ili celiot Ustav. Za žal, Ustavniot sud na Makedonija ne e nadležen da ja ocenuva soglasnosta na meǵunarodnite dogovori so Ustavot i zakonite i pri podnesuvanje na inicijativa ja otfrla so obrazloženie deka e nenadležen, odnosno deka za soglasnosta na meǵunarodnite dogovori so Ustavot i zakonite odlučuva Sobranieto so nivnata ratifikacija.

Spored stavot 1 od amandmanot X na členot 69 od Ustavot “Sobranieto može da odlučuva ako na sednicata prisustvuva mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlučuva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.“ Vo slučajov, Zakon za ratifikacija na meǵunaroden dogovor se nosi so mnozinstvo od prisutnite pratenici, no ne pomalku od 40 pratenici! I tokmu ova e ustavniot paradoks: Ako spored stavot 3 na členot 131 od Ustavot “Odluka za izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko”, a za “Odlukata za izmena na Preambulata, členovite za lokalna samouprava”, členot 131, koja bilo odredba što se odnesuva na pravata na pripadnicite na zaednicite, vklučuvajḱi gi osobeno členovite 7, 8, 9, 19, 48, 56, 69, 77, 78, 86, 104 i 109, kako i odlukata za dodavanje koja bilo nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi i tie členovi potrebno e i dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici vo koe mora da ima i mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripaǵaat na zaednicite što ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, ZA SUSPENZIJA na Ustavot potrebni se samo 40 pratenici i ne postoi drug nadležen organ koj osven Sobranieto može da ukine ili poništi primena na meǵunaroden dogovor na teritorijata na državata Makedonija!

Ovaa sistemska greška vo Ustavot ja znaat i Stojan Andov i Talat Džaferi i Ali Ahmeti i Zoran Zaev i zatoa velat ne e potreben referendum, dovolno e da se skluči dogovor za promena na imeto na državata meǵu Makedonskata i Grčkata Vlada, toj dogovor podleži samo na ratifikacija vo Sobranieto na Republika Makedonija so ne pomalku od 40 glasa i rabotata e završena. Osven ako pretsedatelot na Republikata ne saka da go potpiše ukazot za proglasuvanje na Zakonot. Koj i da e, ako povede inicijativa do Ustavniot sud za zaštita na pravata i slobodite utvrdeni so Ustavot, a suspendirani so meǵunaroden dogovor, Ustavniot sud ḱe se proglasuva za nenadležen, kako i dosega! Toa se sluči so makedonsko-grčkata Vremena soglasnost, po dve inicijativi na Svetskiot Makedonski Kongres, bidejḱi taa suspendira rečisi edna tretina od odredbite na Ustavot, Ustavniot sud se proglasuvaše za nenadležen!

Sepak, i pokraj ovaa sistemska greška vo Ustavot, dokolku Sobranieto bi ratifikuval meǵunaroden dogovor so koj se suspendira del ili celiot Ustav, ne treba da se zaboravi, deka spored členot 75 od Ustavot, “Zakonite se proglasuvaat so ukaz! Ukazot za proglasuvanje na zakonite go potpišuvaat pretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto. Pretsedatelot na Republikata može da odluči da ne go potpiše ukazot za proglasuvanje na zakonot. Sobranieto povtorno go razgleduva zakonot i dokolku go usvoi so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pretsedatelot na Republikata e dolžen da go potpiše ukazot. Pretsedatelot e dolžen da go potpiše ukazot, dokolku spored Ustavot, zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.“

Vo aktuelniot odnos na sili vo Sobranieto, Pretsedatelot na Republikata ima suspenzivna moḱ nad Sobranieto, zatoa što Vladata nema dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj pratenici, a pratenicite od vladinata koalicija nemaat dvotretinsko mnozinstvo da započnat postapka za utvrduvanje na odgovornost na pretsedatelot na Republikata. Imeno, vo členot 87 od Ustavot e utvrdeno deka, “Pretsedatelot na Republikata e odgovoren za kršenje na Ustavot i zakonite vo vršenjeto na svoite prava i dolžnosti. Postapka za utvrduvanje na odgovornost na pretsedatelot na Republikata pokrenuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Za odgovornosta na pretsedatelot odlučuva Ustavniot sud so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii. Ako Ustavniot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelot na Republikata, funkcijata mu prestanuva po sila na Ustavot.“

Ako parlamentarnoto mnozinstvo ratifikuva zakon za promena na imeto na državata, pretsedatelot može da ne go potpiše Zakonot i toj ne može da vleze vo sila, ne može da se objavi vo Služben vesnik na Republika Makedonija! Otkoga pretsedatelot na Sobranieto ḱe go izvesti na Pretsedatelot na Republikata deka e donesen Zakon čijšto ukaz za proglasuvanje treba da se potpiše, ne postoi ustaven rok do koga pretsedatelot na Republikata treba da go potpiše ukazot. Ne postoi ustaven rok do koga Pretsedatelot na Republikata može da odlučuva da ne go potpiše ukazot za proglasuvanje na zakonot. Ne postoi ustaven rok do koga Pretsedatelot na Republikata treba da go izvesti na Sobranieto za taa svoja odluka, so zabeleški ili bez zabeleški. Po dobivanjeto na zabeleškite od Pretsedatelot na Republikata, Vladata može da ne go podnese zakonot na povtorno odlučuvanje vo Sobranieto, može da gi prifati ili da ne gi prifati zabeleškite, odnosno da gi vgradi vo Zakonot koj go preglasuva. Točno e deka dokolku Sobranieto povtorno go razgleda zakonot i dokolku go usvoi so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, Pretsedatelot na Republikata e dolžen da go potpiše ukazot, NO NE MORA!

Pretsedatel na Republika Makedonija
Gjorge Ivanov

Talat Džaferi smeta deka pretsedatelot na Republikata može i da ne go potpiše Ukazot za proglasuvanje na bilo koj zakon, no toj ḱe vleze vo sila ako ukazot i zakonot se objavat vo Služben vesnik samo so potpis na pretsedatelot na Sobranieto! Za žal, ne e taka! Zakonite se proglasuvaat so ukaz, a ukazot za proglasuvanje na zakonite go potpišuvaat i Pretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto. Zakon so ukaz za proglasuvanje na zakonot samo so potpis na pretsedatelot na Sobranieto bez potpisot na pretsedatelot na Republikata e nevažečki, ne proizveduva pravno dejstvo, zatoa što i Pretsedatelot na Republikata ima neposredna delegirana suverenost, kako i pratenicite!

Ne postoi ustavna možnost za referendum, ratifikacija na meǵunaroden dogovor i amandman(i) na Ustavot zaradi promena na imeto na državata i identitetot na nacijata! Eventualna odluka na Vladata, Sobranieto i Pretsedatelot na Republikata za promena na imeto na državata i identitetot na nacijata ne proizveduva pravno dejstvo, pretstavuva državen udar i okupacija, no togaš narodot ima pravo na samoodbrana od velepredavstvoto na državata i nacijata! Za posledicite od nepromislenite odluki mora da bidat svesni pratenicite, premierot, ministrite i Pretsedatelot na Republikata, so doživoten zatvor i konfiskacija na celiot imot, koga i da e za delo koe ne zastaruva, dokolku go prezemat rizikot za destabilizacija na državata i regionot vo celina!

Edinstveno rešenie za zatvoranje na makedonskoto prašanje e:

(1) Iten i bezusloven kraj na razgovorite za razlikata za državnoto ime Makedonija so Vladata vo Atina, so nota od Pretsedatelot na Republikata do generalniot sekretar na Obedinetite Nacii za kraj na razgvorite i prodolžuvanje na členstvoto vo Obedinetite Nacii so Rezolucija pod državnoto ime Makedonija so ustavnata dodavka “Republika“ kako jasna razlika od istoimenata severna provincija na Grcija i jugo-zapadna provincija na Bugarija, bez latinična transkripcija na Makedonskiot jazik (Republika Makedonija) tuku na angliski jazik (Republic of Macedonia), so meǵunarodniot kod MK odnosno MKD i notifikacija na Makedonskiot narod i Makedonskiot jazik, nezavisno od istoriskite hipoteki na Balkanskite vojni 1912-1913 godina – okupacijata vrz Makedonija i genocidot vrz Makedonskiot narod koi se’ ušte traat!

(2) Ustavna deklaracija vo Sobranieto na Republika Makedonija, kako izraz na dobra volja za relaksacija na tenziite meǵu balkanskite metropoli po makedonskoto prašanje deka: Kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo, tuku del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni politički nacii vo čijašto osnova e makedonskiot etnos, nezavisno od razlikite vo čitanjeto na istorijata od aspekt na aktuelnata geopolitika, duri i nezavisno od razlikite meǵu sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politički nacii!

(3) Istorisko pomiruvanje na Makedonskiot narod so sosednite narodi i Dogovori za traen mir i dobrososedstvo meǵu državata Makedonija so sosednite državi!

 


This Article brought to you by;

Aleksandar Donski – Documentary

ETHNOGENETIC DIFFERENCES BETWEEN THE MACEDONIAN AND THE BULGARIANS!
To Find out More please visit:

 

By | 2017-12-31T01:28:35+00:00 December 31st, 2017|News by Todor Petrov|0 Comments