Makedonski Manifest i Svetskiot Makedonski Kongres go otfrlaat donesuvanjeto na predlog-Zakonot za upotreba na jazicite

PREDLOG-ZAKONOT ZA UPOTREBATA NA JAZICITE E ANTIUSTAVEN, TREBA DA SE POVLEČE OD SOBRANISKA PROCEDURA!

5 septemvri 2017 godina, Skopje, MakedonijaMakedonski Manifest i Svetskiot Makedonski Kongres go otfrlaat donesuvanjeto na predlog-Zakonot za upotreba na jazicite utvrden od Vladata na 4 avgust 2017 godina zatoa što e antiustaven i vo sprotivnost so jazičnite prava na malcinskite etnički zaednici uredeni so členot 7 od Ustavot: I vo naslovot i vo negovata sodržina! Predlog-Zakonot za upotreba na jazicite ḱe vnese bašibozuk vo državnata i javnata administracija na celata teritorija na Republika Makedonija i vo nejzinite meǵunarodni odnosi.

PREDLOG-ZAKONOT

Click to Enlarge

Potsetuvame deka od 1998 godina postoi Zakon za upotreba na Makedonskiot jazik i ne e potrebno negovo normiranje zaedno so albanskiot jazik vo drug poseben zakon, odnosno so predlog-Zakonot za upotreba na jazicite.

Žalime što predlog-Zakonot za upotreba na jazicite e izraboten vo sprotivnost na Ustavot, a vo soglasnost so takanarečenata “tiranska platforma“, spored kojašto “Albancite se smetaat za državotvorna nacija“ i baraat “Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite meǵunarodni odnosi službeni jazici da bidat makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i albanskiot jazik so negovoto pismo” (točkite 2 i 3 od t.n. “tiranska platforma“).

Potsetuvame deka obemot na upotrebata na albanskiot kako služben jazik veḱe e opredelen so členot 7 od Ustavot: (1) Ličnite dokumenti SAMO na Albancite, se izdavaat na makedonski jazik i negovoto pismo, kako i na albanski jazik i negovoto pismo vo soglasnost so zakon, NE zadolžitelno po službenost, tuku po lično baranje, (2) Sekoj koj živee vo opština vo koja najmalku 20% se Albanci, vo komunikacijata so podračnite edinici na ministerstvata SAMO vo tie opštini, može po svoja volja da go upotrebi makedonskiot jazik ili albanskiot jazik, (3) Podračnite edinici na ministerstvata nadležni za ovie opštini odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na albanski jazik i pismo ako baranjeto e na albanski jazik, i (4) Sekoj, SAMO vo ovie opštini, vo komunikacija so ministerstvata može po svoja volja da upotrebi makedonski jazik ili albanski jazik, a ministerstvata odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na albanski jazik i negovoto pismo DOKOLKU baranjeto e na albanski jazik.

Najostro protestirame do Vladata i ministerstvata poradi zloupotreba na jazičnite prava vo opštinite kade što najmalku 20% od graǵanite govorat drug jazik različen od makedonskiot jazik i barame stroga primena na Ustavot i zakonite. Pritoa, potsetuvame, deka graǵanite samite izbiraat na koj jazik ḱe gi dobijat dokumentite od lokalnata i državnata administracija i deka samo Makedonskiot jazik e zadolžitelen za site, a lokalnata vlast nema pravo dokumentite zadolžitelno za site graǵani da gi izdava na makedonski jazik i na jazikot na koj govorat najmalku 20% od graǵanite, sprotivno na nivnoto baranje.

Smetame deka za upotrebata na jazicite i pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od graǵanite vo opštinite i gradot Skopje, ne treba da odlučuvaat sovetite na opštinite i gradot Skopje, tuku treba da se donese Zakon vo Sobranieto na Republika Makedonija!

Potsetuvame deka jazičnite prava na malcinskite etnički zaednici ne može da se proširuvaat so Zakon vo sprotivnost so Ustavot! Predlog-Zakonot za upotreba na jazicite, sprotivno na Ustavot, go voveduva albanskiot jazik na celata teritorija na Republika Makedonija i vo nejzinite meǵunarodni odnosi, a vrši jazična diskriminacija na site ostanati malcinski etnički zaednici.

Ukažuvame deka se’ ušte ne e opredelen brojot na pripadnicite na malcinskite etnički zaednici vo državata, poradi grub falisfikat na popisot vo 2002 i 2011 godina, so zloupotreba na ovlastuvanjata na popišuvačite Albanci. Smetame deka brojot na Albancite vo Makedonija ne iznesuva poveḱe od 13-15% vo vkupnoto naselenie, a razlikata e manipulacija so knigata na državjani i matičnite evidencii, što mora da se revidira!

Potsetuvame deka pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, jazicite na malcinskite etnički zaednici se službeni jazici SAMO VO OPŠTINITE kade što go koristat najmalku 20% od žitelite na opštinata (členot 7 stav 6 od Ustavot)!

Ukažuvame deka “vo organite na državnata vlast vo Republika Makedonija, albanskiot jazik može samo DA SE KORISTI, vo soglasnost so zakon“ (členot 7 stav 5 od Ustavot), a NE i da bide vo ednakva upotreba so makedonskiot jazik “Vo site organi na državnata vlast vo Republika Makedonija, centralni institucii, javni pretprijatija, agencii, direkcii, ustanovi i organizacii, komisii, pravni lica koi vršat javni ovlastuvanja soglasno zakon i drugi institucii“ (členot 1 stav 3 i členot 2 stav 3 od predlog-Zakonot).

Ja otfrlame ednakvata upotreba na albanskiot jazik so makedonskiot jazik “Vo site organi na državnata vlast vo Republika Makedonija, centralni institucii, javni pretprijatija, agencii, direkcii, ustanovi i organizacii, komisii, pravni lica koi vršat javni ovlastuvanja soglasno zakon i drugi institucii“ (členot 1 stav 3 od predlog-Zakonot), bidejḱi e vo sprotivnost so Ustavot.

Neprifatlivo e formiranjeto na Agencija za primena i Inspektorat za upotreba na jazikot što go zboruvaat najmalku 20% od graǵanite na Republika Makedonija, koišto vo momentov ne postojat za makedonskiot jazik (členovite 18, 19 i 20 od predlog-Zakonot)!

Go otfrlame koristenjeto na albanskiot jazik: na granični premini i aerodromi što se naoǵaat vo opština i gradot Skopje kade što Albancite se poveḱe od 20% od žitelite; vo Vladata i nejzinite organizacioni edinici i rabotni tela; na nazivite na instituciite na celata teritorija na Makedonija; na knižnite i kovanite pari so simbolite na malcinskite etnički zaednici koi se poveḱe od 20% od naselenieto, kako i na poštenskite marki, fakturite i banderolite; na uniformite na policijata, požarnikarite, zdravstvenite rabotnici; od sudija i javen obvinitel vo site postapki; od notari i na notarski ispravi; pred izvršiteli i postapkite pred niv; pred instituciite nadležni za izvršuavnje na sankciite; na sednici na Državnata izborna komisija i na opštinskite izborni komisii; so kazneni odredbi za nesproveduvanje na Zakonot (členovite 8, 9, 10 i 11 od predlog-Zakonot)

Ocenuvame deka so predlog Zakonot za upotreba na jazicite ne se vrši usoglasuvanje so pravoto na Evropskata unija, bidejḱi takov praven akt na Evropskata unija so kojšto se predlaga usoglasuvanjeto NE POSTOI, a evropskoto znamence e so cel eliminacija na opštiot i amandmanski pretres i na javnata rasprava.

Potsetuvame deka mislenjeto na Venecijanskata komisija ne može da bide relevantno za predlog-Zakonot za upotreba na jazicite, bidejḱi vnatrešniot ustavno-praven poredok e suvereno, neotuǵivo i neprikosnoveno pravo na državite!

Smetame deka predlog-Zakonot za upotreba na jazicite ḱe ja naruši stabilnosta i bezbednosta na zemjata, bidejḱi voveduva dvojazičnost na celata teritorija na Makedonija i vo nejzinite meǵunarodni odnosi!

Smetame deka jazičnite odredbi od Ohridskiot ramkoven dogovor se del od Ustavot, a Zakonot za upotreba na jazikot što go zboruvaat najmalku 20% od graǵanite vo Republika Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava (“Služben vesnik na Republika Makedonija“ br. 101/08 i 100/11), donesen na 13 avgust 2008 godina, pretstavuva najširoka osnova za ostvaruvanje na jazičnite prava vo soglasnost so členot 7 od Ustavot na Republika Makedonija!

Otfrlame itna i skratena postapka za donesuvanje na Zakonot za upotreba na jazicite, tuku baraat redovna postapka vo tri čitanja, a bidejḱi predlog-Zakonot e od poširok interes, barame Sobranieto po opštiot pretres da odluči po predlog-Zakonot da se sprovede javna diskusija i da opredeli matično rabotno telo što ḱe ja organizira javnata diskusija. Barame predlog-Zakonot da se povleče od sobraniska procedura zaradi poširoka javna rasprava vo naučnite ustanovi i javnosta a vo vrska so upotrebata na jazicite na malcinskite etnički zaednici vo soglasnost so Ustavot i zakonite što ja tretiraat ovaa materija!

By | 2017-09-06T02:21:58+00:00 September 6th, 2017|Latest News, News by Todor Petrov|0 Comments